V sodniških in tožilskih vrstah kritični do zakona o Skoku: Ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu

Generalna državna tožilka Katarina Bergant je v zvezi z zakonom o Skoku, ki ga je na predlog pravosodnega ministrstva včeraj potrdila vlada, izpostavila povečanje vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega državnega tožilstva.

Na Vrhovnem državnem tožilstvu se tudi ne strinjajo z načinom priprave predloga zakona o Skoku, saj je ta po navedbah Bergant nastajal v tajnosti ter brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se nanašajo vse spremembe. Po njenih navedbah jim predlog zakon tudi po tem, ko so ga v četrtek na vladi pripravili za obravnavo v državnem zboru, ni bil posredovan.

Z vsebino zakona so bili na državnem tožilstvu seznanjeni prek spletne strani vlade, na kateri je bil po njenih besedah samo nekaj ur javno dostopen, pred sprejemom pa se je še spremenil. Ocenjujejo pa, da so predlagane spremembe zlasti organizacijske in njihova vsebina ne bo dosegla cilja, ki naj bi ga zasledovala.

Bergant: To slabi strokovno avtonomijo tožilstva

Vsebina predloga po oceni Bergant tudi presega zastavljene cilje, saj "ne spreminja le organizacije in postopka imenovanja vodstva in tožilcev na Skoku, temveč tudi spreminja način imenovanja vseh državnih tožilcev. Po predlogu zakona namreč minister za pravosodje pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ne bo več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. S tem bi se po navedbah Bergant sistemsko slabilo strokovno avtonomijo tožilstva in krepilo možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva.

Kot je poudarila Bergant, predlog zakona ne oži kataloga kaznivih dejanj, ki jih bo obravnaval Skok, in ne uvaja tožilske preiskave, kar brez drugih nujno potrebnih sprememb kazensko procesne zakonodaje ne bo prispevalo k pohitritvi postopkov. Predlog zakona prav tako ne omenja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota zdaj deluje pri Specializiranem državnem tožilstvu (SDT). V prehodnih določbah določa le, da dodeljeni državni tožilci po ustanovitvi Skoka nadaljujejo delo do izteka obdobja, za katero so bili dodeljeni, je dejala generalna državna tožilka.

Predlog zakona uvaja tudi novo notranjo organizacijsko enoto za informacijsko in analitično podporo delu državnih tožilcev Skoka, kar bo po besedah Bergant oslabilo delovanje tožilstva. Zaradi učinkovitega delovanja celotne tožilske organizacije je po njenih navedbah ključno, da so vsa tožilstva povezana v enoten informacijski sistem. "Ker gre za pomembnejši poseg v obstoječo organizacijo državnega tožilstva, pričakujemo, da bo zakon obravnavan po rednem postopku s sodelovanjem strokovne javnosti," je dodala Bergant.

Pridigar: Zakon ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj

Vodja SDT Ivan Pridigar pa je izpostavil, da predlog zakona ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre le za organizacijske spremembe in preoblikovanje SDT v Skok. Kot je dejal, se v predlogu zakona na pristojnosti SDT nanašata le dva člena, in sicer 8. člen, ki spreminja katalog kaznivih dejanj, za katerega je pristojen Skok, ter 12. člen, ki v zakonu o državnem tožilstvu ureja pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s Skokom.

Bergant je poudarila, da s preimenovanjem SDT prenehajo tudi mandati sedanjemu vodstvu SDT. Ob tem se spreminja tudi način imenovanja vodje Skoka in njegovih namestnikov, ki bo v domeni državnega zbora in vlade, s čimer se iz postopka imenovanja povsem izloči generalnega državnega tožilca, kar odstopa od načina imenovanja vodij drugih državnih tožilstev na prvi stopnji. Ob tem se spreminja tudi način ocenjevanja tožilcev Skoka, ki bo v izključni pristojnosti vodje, in ne več Državnotožilskega sveta kot strokovnega in avtonomnega organa.

Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož pa je izpostavil, da bi zakon o Skoku, če ga bi sprejeli, močno vplival na stopnjo pravne varnosti. Skladno s predlogom zakona bi splošne zadeve, o katerih prav tako odločajo specializirani sodniki za kazenske zadeve, dodelili drugim sodnikom. "To pomeni, da se bodo časi reševanja kazenskih zadev še podaljšali," je poudaril Orož. "To za obtoženca pomeni najmanj poseg v pravico do sojenja v razumnem roku, pa ne samo zanj, tudi za oškodovanca, denimo za žrtev posilstva, ki že tako trpi, ko čaka na pravico," je navedel predsednik vrhovnega sodišča.

Orož: To je tako, kot če bi ustanovili podjetje in pričakovali, da bo isti dan začelo na polno proizvajati

Za odločanje o pritožbi zoper odločitev Specializiranega sodišča, ki ga predvideva predlog, po zakonu o Skoku ne bo več pristojno eno izmed štirih višjih sodišč, kot je danes, temveč zgolj višje sodišče v Mariboru, ki pa je po besedah Oroža kadrovsko več kot pol manjše sodišče. Zaradi koncentracije vseh pritožb v teh zelo zahtevnih zadevah samo na enem mestu bo to po oceni Oroža "gotovo negativno vplivalo na čas reševanja zadev, in to prav zadev, katerih reševanje želi vlada sedaj utemeljeno pospešiti".

Vrhovno sodišče ima resne pomisleke tudi glede načina, zlasti pa roka ustanovitve novega Specializiranega sodišča. To naj bi začelo delovati že 1. januarja 2027, torej na dan, ko se začne obsežna reorganizacija celotnega prvostopenjskega rednega sodstva skladno s sodno reformo, ki jo je sprejela prejšnja vlada Roberta Goloba.

"Takšen rok enostavno ni realen in ne zagotavlja urejenega ter nemotenega prehoda. Še več, takšen rok ruši stabilnost sodnega sistema, še zlasti kazenskega sodstva," je bil kritičen Orož. Izpostavil je, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodišče kadrovsko, organizacijsko in tehnično pripravilo na delo: "To je tako, kot da bi ustanovili podjetje in pričakovali, da bo isti dan začelo na polno proizvajati in prodajati."

Vrhovno sodišče pa je po njegovih navedbah zelo zadržano tudi do posebnega neposrednega poročanja predsednika Specializiranega sodišča državnemu zboru. Pri tem morata biti namreč varovana neodvisnost sodstva in ustrezno razmerje med vejami oblasti.

"Ostali bodo isti problemi, ki so cokla sedanjim postopkom"

"Tudi po sprejemu zakona o Skoku bodo ostali isti problemi, ki so cokla sedanjim postopkom," je med drugim dejal Orož. Pri tem je omenil problem izločanja sodnikov in neprestanega predodeljevanja zadev novemu sodniku zaradi izločitve nedovoljeno pridobljenih dokazov ter problem vročanja in zagotavljanja prisotnosti obtoženca na glavni obravnavi.

Sodni postopki, ki jih naslavlja predlog zakona o Skoku, so izjemno zahtevni in tudi dolgotrajni, je poudaril Orož, zato iskanje rešitev v sodstvu podpirajo. Je pa ocenil, da bi bilo treba ustrezno spremeniti zakon o kazenskem postopku, ki je zastarel in ne omogoča več ustreznega odziva na sodobni kriminal.

Orož je pojasnil, da se ne oglaša, ker bi oporekal legitimnosti zakona, si pa želi, da bi nekatere zakonske rešitve znova premislili. Omenil je še, da so bili o predlogu zakona o Skoku obveščeni tik pred zdajci oziroma šele dan pred sejo vlade, na kateri je bil zakon sprejet.

Zakonu o Skoku odločno nasprotuje tudi državnotožilski svet

Odzval se je tudi državnotožilski svet (DTS), ki predlogu zakona o Skoku odločno nasprotuje. Kot pravijo, gre za ustavnopravno sporen poskus krnitve načela samostojnosti državnih tožilcev pri opravljanju njihove temeljne funkcije, ki je kazenski pregon. Poleg tega gre tudi za poskus slabitve položaja Državnotožilskega sveta, so zapisali v sporočilu za javnost.

DTS sicer podpira vsa prizadevanja za uspešen pregon korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, so zapisali. Pri tem pa poudarili, da bi bilo treba opraviti za javnost odprto širšo strokovno razpravo s čim več strokovnjaki. Takšen zakon se po njihovem mnenju tudi ne bi smel sprejemati po hitrih ali nujnih postopkih "in za zaprtimi vrati".

"Izvršilna veja oblasti želi ustanoviti nov privilegiran organ, Specializirano državno tožilstvo (SDT) za pregon korupcije in organiziranega organa (Skok), pri čemer briše ustavne meje in pravila, ki veljajo za funkcije odkrivanja, pregona in sojenja, kar je sicer ena največjih pridobitev v razvoju demokratičnega kazenskega postopka," so zapisali. Delitev funkcij je nujna zaradi zagotovitve poštenega postopka, pravnosti in pravičnosti v državi. Predlog tako slabi izključno pristojnost državnih tožilcev za izvajanje funkcije kazenskega pregona, kar je njihova ustavna naloga, so poudarili.